MALE KRALJICE

Cecilija je pesnica, ima roza lase in svobodne nazore in je noseča. Wendy je grda, ima slabo kožo, slabe lase, slabo telo, še kar slabe obleke in slabe ocene. Regina je kraljica: najlepša, najuspešnejša, najbolj ambiciozna in najpametnejša med tremi, ima dolge lase, mami ji je v outletu Barberino kupila Prada hlače. Regina, Cecilija in Wendy so bile rojene v poznih devetdesetih, odraščale pa so po letu 2000. Že od šestega leta imajo skvod Nicki. Skvod ima načrt. Regina ima starejšo sestro Almo, Cecilija starejšo sestro Taro, obe sta stari okrog trideset; zanju predstavljata odraslost, morebitno prihodnost, skratka realnost. Tara ima otroke. Alma rada misli, da ima kariero. Včasih sta pripadali zdaj razpadlemu dekliškem gangu One More Time.

Skvod Nicki je svet, v katerem je prihodnost samo na pol cepljena na realno, cilji so visoki, ideali otročje čisti, porazi nemogoči, kompromisov pa sploh ni. Starejši sestri – kot reakcija na brezkompromisnost Nicki punc – pomenita deziluzijo. Da se poglobi časovna premica o generacijah sodobnih malih kraljic in njihovem odraščanju, izgubljanju stika z mladostnimi jazi, napredovanju v času, sta kot zoom in zoom out prisotni mlajša in starejša različica tega, kar bi vsaka od kraljic lahko kdaj bila.

Za projekt je ključna množica referenc iz sodobne vizualne umetnosti, socialnih omrežij in popkulture, kot primarni nebesedni/performativni izraz pa je uporabljen tudi gib.